Napisal/a ženska, v sobota, 22. sep. 12

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

So trenutki,
ko je treba molčati.
In čakati...

Da iz pogleda zraste poljub.
Da se prsti pretočijo v melodijo.
Da se pajčevine v čipko spremenijo.

Včasih je težko... čakati.
Na zvezdni prah
in sončno milino,
ker si tako zelo zelo zelo
želimo bližino.

Včasih je lažje plesati,
čakajoč se vrteti v tišino
in v strast viharja srca
preliti strahu bolečino.

Če kje v vesolju prebiva,
zvezda, ki sveti za naju,
dočakava svojo bližino...

...in dotik cveta diši
in koža ob srcu cveti
in čas je le še ena luna na nebu,
ki šteje poljube za naju...

...ko pijeva neskončno globino,
(skoraj) v raju.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)