Napisal/a laval, v nedelja, 18. nov. 12

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Toliko izgubljenih kalorij,
poglobljeno razmišljam o tebi.
Pošteno me že desnica boli,
rokomet ranjeno srce krepi.

Agresija razbija depresijo ,
mali moj veselo bruha.
Življenja drevo, nabija Oreharico,
romanca in nežnost le potuha.

Pošten razmislek vedno prija,
sprehod čez gričke, skozi grmičke.
Dekle v krču z očmi zavija,
nabrekle bradavičke, vidi le ptičke. 

Trdnost korenine, brez kemije,
zavest dviguje, vzdihom njenim kljubuje.
V iskanju globine me z nogami ovije,
po zatonu vrhunca, zadovoljstvo objokuje.

Moški vedno igramo rokomet,
medtem, ko vas glava boli.
Tudi kadar se nas usmilite,
to ni dovolj, nas ne zadovoli.

Ne želim biti nesramen, tako to je,
žal mladenke tako se svet vrti.
Nima se smisla pretvarjati,
karte naj se na mizo položi.

Prezgodnji izbruh,
tretina mož se sramuje.
Ostali dve tretini,
to ne obremenjuje.

Osemdeset odstotkov poročenih mož,
priznava, da se samozadovoljuje.
Dvajset procentov to zanika,
ti, drage moje, so lažljivi ljudje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)