skozi gneco v prahu,
si bom nasrkal obrok,
slamica naj bo lestev do naslednjih oblakov.

skozi zemljo bo dez moje stopinje brisal,
kakor jih brise ze tisoce lec,
popoldanska tisina bo moj novi koncert
in kuhinjsko okno oder otrok.

ukrivljenost vesolja je le moj apaticen pogled,
ti presoljeni dnevi mi luknjajo vrat,
zvecil bom koprivo in pljuval dinamit,
iz oci bom krical kako je ziveti na dnu usahnelega vodnjaka.

temno modro,smrdljivo zeleno,
pohotno violicasto,umazano rjavo,
igrivo rumeno in krvavo rdece.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---