Napisal/a Conductor, v sreda, 27. mar. 13

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (3 glasov)

Biti izgubljen,
zmeden, prestrašen,
ko greš sam skozi temen gozd
ni nič takega,
če veš, da tam živi pošast,
ki poje vsakega.

Biti izgubljen,
zmeden, prestrašen in sam
popolnoma vsak dan,
brez pošasti in strahov,
je kot bi živel v stekleni krsti.

Vidiš, da steklo poka,
a ne moraš zbežati - le gniti.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (3)

Objavil/a miatimja, v 11-08-2013 18:32, 1. izgubljen zelo lepo biti izgubljen je kot živeti v strahu, da ne potoneš ampak se dvigneš.   Objavil/a Lola Magrib, v 18-10-2013 19:02, 2. iti Bolje se je soočiti s svojimi strahovi kot obstati na mestu. Pesem mi je dal res misliti.   Objavil/a Julijan Vršnik, v 06-12-2013 18:03, 3. Eksistencialistična? Intrasubjektivnost je enden izmed temeljev metafizike človeškega izkustva, ki od časa do časa tudi mene izredno zanima. Pesem intepretiram kot pesem eksistencialistične narave, kar sklepam iz motiva izgubljenosti - kot posledica svobode in absurdnosti sveta ter samote. Pojavlja se tudi motiv samote, kar menim da ni mišljeno dobesedno, vendar v smislu intrasubjektivnosti, ko smo ljudje, čeprav še tako skupaj vseeno osamljeni, kot smo le lahko osamljeni v svojem izkustvu sveta. Gnitje oz. staranje, če interpretiram podobno kot ti, pa sem jaz v svoji poeziji pogosto izrazil s stagniranjem v prostoru (med lebdenjem v toku časa).    Sicer pa se pesem nima prav za pohvaliti s slogom.