Napisal/a SCORpia, v ponedeljek, 07. mar. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Želim si vsaj enkrat imeti mir v duši, naj ne bo vsak dan , kot da zemlja se ruši.
Vulkan ne ugasne, krater ne spi, če ne drugega, pepel ven kipi.
Zakaj je taka moja narava, hočem mir in spravo z mojo pojavo.

Kot da sto ljudi na kupu rohni, mira med njimi nikoli ni.

Hočem mir v svoji duši, ne pa da zemlja se venomer ruši.

Nočem živeti vsakdanjih skrbi, ki niso domena navadnih ljudi.

Zakaj vsak dan se sprašujem ali je vse le beda in trpljenje, rada živela bi normalno življenje.

Kako naj živim normalno življenje, če ni definicije, ki naj se je normalen človek drži?

Kako naj vem kdo je normalen človek, da živel bi po definiciji, če te definicije zapisane ni?

Mogoče zato želim si mir v svoji duši, ne pa potresa, ki vsak dan ga ruši.

Včasih...

Utapljam probleme v raznih extazah, najdem jih tam kjer jih ni, vedno se mi zdi da pomoči mi ni.

Lučka zdaj sveti v čarobni mi luči, saj vendar nič me ne muči!

Plamen ugasnil je , v megli se izgubil in spet mira ne najdem, kaj mira, zemlja se ruši!

Včasih...

Zdi se mi, da najsrečnejša sem v deželi tej. Brez problemov in brez skrbi, v glavi moji je raj za vse ljudi. Pridite in sem probleme odložite, v teh predalih vse skrbi izgubite.

Povejte mi kaj vas muči, najdite mir v moji duši. Našli ste napajalnik moči, takega mira nikjer ni.. Odprite predal za vse mogoče smeti, ne sortirajte, tukaj sortiranja ni!

Nimam skrbi, v raju živim, oazo svojo v miru gradim.

Čakam na tiste ki imajo skrbi, hočem, da doživijo exstazo moje moči.

Čakam na vas, ki imate moč, kličem vam na pomoč.

SOS se širi v daljave, zakaj se izgublja v te široke poljave? Mar me ne slišite, ali vas ni, zakaj me ne spustite med svoje dlani?

Želim si tople besede, objema, strasti, zakaj se skrivate, zakaj vas ni?

Tukaj ste, potrebujete me, na voljo sem vam, izkoristite me.

Nimate mira v svoji duši? Potres vas skrbi? Ah, tukaj ste zdaj, naslonite se, jaz vam pomagam, ne glede, kaj vas tre?

Vse utihne, vse se umiri, a razdejanje ostane, brazgotine, vse mogoče vidne sledi.

Zdaj strah me je potresa, usipajočega pepela, vsaj lava naj spi!

Mine ure, mineta dve, tretja je porok da vse je ok ! Vse je v redu, vse je ok, preživeli smo pekel na zemljici tej!

Po tem razdejanju imam mir v svoji duši, pridite, jaz vam pomagam, nič več me ne muči!

Kaj se obeta? Kaj ni ok? Nekaj preti nam? Saj to je pekel na zemlji tej.

Zakaj spet mira ni v moji duši, zakaj spet nekaj me muči?

Oaze več ni, puščava je sama ostala, vode mi nikdar ni več dala.

Ah, vse kar želela sm si je bil mir v moji duši in da naj se zemlja vsak dan ne ruši!

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)