|
Od Amadeus
|
|
Danes sem prevečkrat požrla solze.
in sprejela jih je moja duša.
Saj veš, preveč napita,
duša narekovana je razpadu.
In od nje bolj malo sčasoma ostane.
Nisem mogla zliti jih iz mene,
bolelo je v grlu,
težke bile so moje oči,
a ni bilo kaj,
nazaj v sebe sem jih poslala. To nič mi ne pomaga,
duša moja dalj časa že razpada,
le sanje, želje, hrepenenja,
kdaj sušijo gobo to napito.
Vse ostaja drugim skrito. Moram si priznati,
da bolečina v meni je,
in znebiti se je moram,
ker tako nikakor več ne gre.
Tako bom le v celoti razpadla. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)
|
