Zakaj zatiskava si oči in upava na rešitev, ki bila bi odrešitev najine ljubezni?
Zakaj si ne priznava, da preteklost nama sedanjost žre in žge, da ne moreva več mimo? Zakaj trpinčiva se v čustvih najinih, ki so, a že davno močno poškodovana. Poglejva si v oči in rečiva si, da ljubiva se, ali pa odidiva. Kolikokrat si rekel, da brez mene ne moreš. A bežiš od mene. Kolikokrat si rekel mi, da ljubiš me, drugi dan si me sovražil. To je igra naju dveh, ki polna sva prask, ko se po bojišču ljubezni, tako hendikepirano gibava. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev)
|