| Napisal/a vijolica, v petek, 11. mar. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
V zaledenelih plamenih
plameni tvoje vse;
skoraj je že dogorelo,
samo še iskre so ostale.
Sprašujem se,
kaj boš potem zanetil,
kajti pogreti se moram
ob tvojem večnem ognjišču in potem ne potrebujem več sonca,
samo majhne medene kaplje
in tisoč drugih malenkosti,
da si posladkam belo jutro,
začinim vsakdan
in zavijem vrat vprašanjem. Življenje se je začelo
v tvojem ognju,
in zaživelo, ko si izgorel.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
