Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.
V zaledenelih plamenih plameni tvoje vse; skoraj je že dogorelo, samo še iskre so ostale.
Sprašujem se, kaj boš potem zanetil, kajti pogreti se moram ob tvojem večnem ognjišču
in potem ne potrebujem več sonca, samo majhne medene kaplje in tisoč drugih malenkosti, da si posladkam belo jutro, začinim vsakdan in zavijem vrat vprašanjem.
Življenje se je začelo v tvojem ognju, in zaživelo, ko si izgorel.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.