Sreča, sreča... Kaj to sploh je? Vsak vzkipi, vzcveti, ko sreča ga sreča. Vsak zgnije, oveni, ko sreča odide.
Je sreča le trenutek, te sreča le sreča? Nato odide in potem zopet morda sreča? Zakaj se toliko govori o sreči? Zakaj je obleka sreče postala uniforma normalnega človeka? Je nenormalno biti nesrečen, ko si lahko le slepo srečen? Je konformno biti srečen, deviantno pa nesrečen? Celo učijo nas pravil sreče, Prodajajo izdelke, ki vodijo do sreče... Bo priročnik stotih pravil dovolj? Saj sreča te sreča, a lahko le kot tujec, ki ga niti ne pozdraviš, kaj pa šele, da ga vase povabiš... Zakaj se moramo vedno smejati, ali pa vsaj nasmeh na obrazu držati, če ravno ne želimo vprašanj, kot so "Kaj s teboj narobe je?"... Prisiljen nasmeh mi pač ne pristoji. Razumite vendar, da pravil za to ni! Zakaj bi za vas se oblekla v srečo, če trenutno dam nase lahko le nesrečo? Saj sem povedala - Sreča te sreča. Trenutno je nekje drugje. Pač. Mogoče me spet sreča. Komentiraj pesem na forumu. (2 komentarjev)
|