Od Amadeus
|
Tukaj sedim. Sama. Sonce sije name, boža me z njenimi nežnimi žarki. Toplo mi je. Lepo.
Veter rahlo pihlja, s svojo svežino mi nagajivo kuštra lase... Tako mirno je. Tako lepo. Za spremljavo mi ptice prepevajo pomladne polifonije. Iz daljave ponosno sliši se petelinovo moč, ki pošilja jo v zrak. Tukaj sem, samo za vas! Pes zalaja. Živo je. Prijetno. Lepo. Zemlja pod menoj hrani mojo bit.
Idilično je biti v prvi vrsti pred takšno razkošno predstavo narave. Premiernega pomladnega dne. Celoletni celodnevni abonma tega gledališča bi imela, da v tisti mestni vrvež, kjer hrup motorjev preglasi naravo, nikoli mi ne bi več bilo treba. Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev)
|