Lahko postavim mejo: sanjam, ki jih sanjam sama, mislim, ki prikradejo se vame, hrepenenju, ki zajeda se v srce, strastem, ki prebujajo telo?
Lahko rečem, dovolj je: sanj, ki sanjam jih z mojim dragim, misli, ki udomačile so se v meni, hrepenenja, ki se oklepa mojega srca, strasti, ki prebudile so telo?
Enostavno reči je: ne bo več sanj , ki sanjaš jih z menoj, ne bo več misli , ki deliš jih z mano, ne bo več hrepenenja, ki najin skupni je popotnik, več ne bo strasti, ki razvnemajo telesi vroči! Je to utvara? Ne more biti sanj brez tebe. Ne more biti misli samo mojih. Ne more biti hrepenenja samo mojega srca. Ne more biti samo strasti, ki tli le v meni. So sanje, misli, hrepenenje, strast edino moja last? Ne, to je laž !? Sanje niso samo moje – delim jih tudi s tabo. Misli ne spijo samo v meni – prebujajo se tudi v tebi. Hrepenenje ni le v mojem srcu – se oklepa tudi tvojega srca. Strast ne divja samo v telesu mojem – razvnema tudi čute tvoje. Lažem sebi? Lažem tebi? Ne, ljubiva drug drugega … Komentiraj pesem na forumu. (5 komentarjev) |