Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Beseda, najhujše orožje

Beseda, najhujše orožje Natisni Priporoči prijatelju
Od Dark Angel   

Iz ust veje ti vihar,
iz oči blisk in grom ti sika,
rezko, boleče,
pregrize trenutek nežnosti.

Besede, kot žvepleni dež,
talijo pod sabo vse kar obstaja,
življenje v prah se spreminja,
trpljenje obliko stvarnosti dobiva.

Solze več ne božajo srce,
težke kot kamen,
udarjajo vanj, da bi ga zlomile,
kot koščki stekla razsuje se po tleh,
pušča brazde in rane na podplatih.

Okronal si me z jekleno žico,
vtisnil žgeč si mi pečat,
brezčasnost teče mi po žilah,
v duši ustvarja neznosem mi pritisk.

Odslej sem gluha in nema.....

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 



Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo