| Napisal/a Angie, v ponedeljek, 01. nov. 04 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Stojim in gledam bled lunin obraz, Veter se igra s pramenom mojih las. V luninem odsevu vidim tvoje oči, le veter me boža, a jaz čutim tvoje dlani...
...Okoli mene vlada tišina in solza mi po licu polzi, ko pogledam zvezde in razmišljam kje si ti. A v svoj objem me zopet le veter privije, solza počasi, počasi se izlije, ko luna šepne mi tvoje ime, ime, ki nosi ga moje srce. So grenke solze žalosti to, ko pogrešam tvojo bližino močno, Ko pogrešam tvoj nežen objem, saj vsak trenutek sanjam le o njem. Ko odšel si, se srce mi je zdrobilo, žal mu je, da ti oditi je pustilo.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
