|
Kričim, kričim, kričim!
Ne prenesem več tega bremena,
kričim in zlivam ga ven...
Te krvoločnosti mi res ni treba!
Naj ustraši se nebo,
naj poskrijejo se ptice,
v svoje bojne položaje naj
postavijo se mravlje...
Žal mi je, zatočišče moje,
žal mi je, zvesti prijatelji,
mir rabim,
zato ga kradem vam...
Ki tolikokrat mi mir podarite...
Sedaj ni ta čas...
Sedaj se moram skričati...
Oprostite mi drevesa,
oprostite mi oblaki,
oprostite plahe srne,
oprostite mi srnjaki.
Jutri pridem spet k vam.
Prosim sprejmite me,
kot ponavadi,
pojte mi pesmi,
narekujete besede,
hranite dušo.
Danes ni tak dan.
Danes poslušajte moj krik!
In mi oprostite...
Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)
|
