Hodim, hodim po ravni cesti..
Kar naenkrat.
Kilometrske stopnice strme navzgor.
Vzpenjam se, vzpenjam.
Ni konca. Ni cilja. Vsaj znanega ne.

Hodim, hodim.
Obstaja vrh? Morda.
Ne grem nazaj.
Jaz imam moč!
Vzpeti se na vrh!
Tam je sij, tam je čar!

Strgana, izmuzgana,
napojena z znojem.
Razbolela, polna žuljev.
Brez učinka sem hodila.
Življenje zamudila.
In prišla na cilj.
Cilj?

Zadnja stopnica.
Samo izdahnem.
To je to?
Izmučena.
Uležem se.
Zaspim.
Umrem.

Čemu sem čas moj podarila? 

Komentiraj pesem na forumu.
(22 komentarjev)

 

---