Sprehajam se sama, po poti neizhojeni,
sprasujem veter od kod prihajam;
sprasujem se, ce sploh kdo ve, kam in
kod so nase steze namenjene zaviti...

Sprasujem se, ce sploh poznamo svojo bit
tako kot si mislimo, da poznamo druge..
Ob poti ne opazim roz, selestenje listov me ne zdrami,
ne petje ptic , niti pohod mravelj cez moj cevelj me ne zmoti...
Zelim si slisati le sebe, poslusam, poslusam, poslusam....

Kako tezko je slisati svoj jaz, ce zivljenje
pozabimo ziveti v jedru lupine, kot da bi metulju
postrgali barvo s krilc-ne mogel vec bi poleteti...

Prisluhni sebi, prisluhni drugim, prisloni
svoje zakrnelo uho ob lastno srce, vonjaj misli,
bozaj veselje, posuj si svojo posteljo na mahu,
za vzglavje polozi si travo in poskusaj ujeti
zvok svojih zelja....bos videl je tezje, kot mahati
s trnjem nad vsemi in bodi svoje srece glavar.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---