Duša mi na dva je narvnana, ni mi moč prepevati v samoti, moj glas zgubi v njeni se globini, vračanja utrujen postal je še odmev, moji kriki pa se izgubljajo v tišini.
Kje si ptica, ki lepo si peti znala? Brez tebe not mi ni poznati, ugasnil najin je orkester, tišina slaba je spremljava.
Želim si peti u duetu, mar mi za okrestra ni spremljavo, pesem tvoja čudeže ustvarja, zanjo ni potrebno imeti kaj posluha, hitro v takte te prevzema, hripanje v operete ti pretvarja...
A ptica delj je odletela, ne čujem več plahutanja nje peruti, da mi boža bolno dušo, ah, kako mi nje je pesem čuti, ko lahno kot veter prepeva, te ponese do vrhov planjave, s spremljavo te v čutne sanje odeva...
Komentiraj pesem na forumu. (4 komentarjev) |