| Napisal/a jurko, v ponedeljek, 21. mar. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Dežna kaplja skozi temo hiti, zareže se v zemljo, korenina zaživi.
Sončni žarek čez polja drvi se cvetja dotakne, da ta zažari, kot si čebela želi...
Vse zašumi, ko veter pihlja in si želi, da življenja vzklijejo kot jih posadi.
Življenje je ples, v plesu je glasba v glasbi je smeh.
Vse gre zares, ko voda veter in sonce zaigrajo za ples. Svet se zbudi, ko cvet zažari in se popek rodi.
List svetlobo zajame in ga zadane, če je ne dobi, ga smrt v kremplje ujame. Srce mi zapoje, ko vidim gozdove, ko slišim šepet in zavoham lep cvet.
Me solza zalije, ko vidim norije, kadar človek igra se boga in počne svinjarije.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
