Napisal/a jurko, v ponedeljek, 21. mar. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Vse preveč je ljudi z žalostnimi pogledi, preveč je senc v njihovih očeh, kam pelje ta svet, da človek ne zna več živet...
Mračne oči, puste dlani, jutra so polna noči, v katerih mora grozi, obraz si želi korenin, ki bi prodrle v oči. Roka je težka, prst so kri, jutranja kava po algah smrdi, zberi moči, da liter med prst ne zdrsi. Rosa v očeh, posiljen nasmeh, utožni pogled, si želijo že spet, novih dni, s toplo posteljo pred očmi. Pogrne si klop, odklopi ropot, zatisne oči, iz skrinjice spusti zemljevid želja, brska po njej, a ga ni, tudi upanje je odšlo tja.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|