Napisal/a jurko, v torek, 22. mar. 05

Ocena urednika:    Ocena uporabnikov:      (0 glas)

Prerežem ti oko, da iz njega pricurljajo bridke solze, so to solze sreče, ali solze trpljenja in bolečin?. Zakaj jokaš na moja ranena, zakaj tolažiš svojo dušo ob mojem nasmehu?..

Odpreš mi glavo in pokukaš pod moje lase, nakar vidiš laži in nesrečo, ki mi jo prinašaš. Zakaj se obračam na tvojo stran? Ti dajem pogum in voljo za nove, naporne dni?

Ko zlomim ti nogo, spoznam, da sem jaz le tvoj kamen, ki se nasloniš nanj, ko ti je hudo, ko imaš vsega dovolj in ti koristijo moje želje s pomočjo tvoje domišljije.

Zlomiš mi čeljust, da se zagozdi v moj jezik in za vselej izda največjo skrivnost, ki se skriva za zapahnjenimi vrati, kot bi se morale vse, pa se niso, da le dosežeš svoje, v svoj prid in svojo korist.

Odtrgam ti uho, da bolečina doseže tvoje drugo uho, nato mi priznaš, da nisem to, kar mislim jaz, da si le odsev v moji domišljiji, to mi priznaš.

Z žličko zajameš po mojih možganih in iz tankega filma o mojem življenju razbereš pomembne stvari, vendar jih preslišiš, vrtaš še globje in globje, ni ti mar za moje bolečine, ker ti jih ne priznam, ker jih nisi vredna, zanimajo te le moje skrivnosti, ki ti bodo morda nekoč koristile ali pa ti bo žal, da si jih kdaj izvrtala.

Udari te pest neusmiljene jeze in sovraštva, vendar to nisem jaz, to ni on, to je življenje, to je tvoja usoda s katero se igraš.

Prerežeš mi oko, da iz njega pricurljajo bridke solze, to so solze mojega srca, ki opazuje tvoje trpljenje.

Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.

Komentarji uporabnikov (0)