Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow BERI arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Rešitev

Rešitev Natisni Priporoči prijatelju
Napisal/a ragemanrasta, v torek, 22. mar. 05
Ocena urednika:   
Ocena uporabnikov:      (0 glas)
 

Strahovi v moji glavi so mi zadali zadnji udarec,
ujeli so moje najbridkejše spomine.
Na meji pogube poskušam prečkati cesto,
rad bi prišel tja, kjer ne bom videl razpadati samega sebe.

Kot jesen mine, njihov čut izpije še moj zadnji prazen kozarec.
Ujet pod zemljo, nešteto luči mi žge obraz.
Podzemni veter jih premetava iz stene v steno,
skozi neskončne, neprespane noči.
za vedno buden ležim tresoč in izčrpan.

Le prosim nekoga na j pritisne na stikalo in ugasne luči!


Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.



 Komentarji uporabnikov (0) KOmentar RSS

Povejte svoje mnenje prvi!





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Podobne pesmi

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo