Napisal/a ragemanrasta, v torek, 22. mar. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Obriši mi pot in kri z obraza, očisti oči, ki se jih bojiš! Z najnižjega nadstropja kleti poslušam ječanje odzgoraj.
Nekdo razbija s kamnom po zarjaveli ključavnici, me kliče, zagledam roko na vrvici, križ, v njegovih očeh trpljenje cele družine, njihov neprizadeti obraz in krik na ustih. Edinorojeni je mrtev in ključavnica popusti, ležaji ječijo in vrata padejo... Obrnjen sem stran, ne maram svetlobe... Zdaj sem v redu, zdaj sem miren, vse skupaj me udarja kot pest, ki ne greši. Ulovim ogenj, ki mi gori v glavi...prevrtim film nazaj... Odmevi v prazni kleti...
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|