Od Bolečina
|
Z oddaljenosti tisočih svetlobnih let bi lahko te poljubila. A kaj, ko sem že davno obljubila <sama sebi>, da ne bom ljubila več.
Ogenj, ki je v meni tlel nekoč, že davno, je ugasnil. Odletel. Ne bom trdila, da ostal je le pepel <toliko o tebi>, a živeti ni tako težko, (kdo je odšel?). Lahko, da je preveč.
Danes sem kot ladja brez krmarja, tiho tonem v svet pozabe. To moj je bes. Saj se borim z viharjem, to je res <saj vem, če bi...>, a kaj naj storim, (kje je v meni kes), da ne bo odveč?
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |