| Napisal/a soncek, v sobota, 26. mar. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
Tisoč stvari je ležalo tam, brez smisla.
Tisoč ljudi je jokalo, iskali so krivca.
Odšla je, ne da bi rekla adijo.
Nihče ni razumel, da jo njene laži dušijo.
Kako bolelo jo je, ko se je smejala.
Ni vedela, kaj si želi, zato je bežala.
Poskušala se je izgubiti, a je vedela preveč.
Spremeniti sebe namesto sveta ji je bilo odveč.
Sonce je sijalo tisti dan igrivo in toplo.
Vsak v svoje misli zatopljen, videl je njo.
Vsi so mislili isto, vsak je mislil drugače.
Ljubljena in zaželena, nikdar več ne bo je našel.
Nabrana rosa v zgodnjem jutru,
Poročila na radiu;
Žalost pospešeno v neskončnost gre,
Ko se zave, da je ni.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
