Hitijo ptice pod nebo,
da bi ušle pogledu,
ki žejen srka izpod peresa
drhtečo tekočino izjokanega očesa.

Hitijo ptice pod nebo,
da bi se ujele v veter,
brez muke, da bi poletele,
v vrtincu večne ceste pesmi pele.

Hitijo ptice pod nebo,
odprtih kril, zaprtih kljunov.
Jim reze hladen zrak v obraz
prečudovito kameniti izraz.

Komentiraj pesem na forumu.
(4 komentarjev)

---