Od V GLOBINAH SRCA
|
Te naj primerjam mar pomladnim dnem? Ti bolj dišeč si in bolj poln topline. Ko se tvojih brazd sladkosti spet zavem vem,da poti,ki živo slikajo spomine tako so sveže prehojene in strasti vihar,ki buta v hlad stozobih zdaj čeri v mojem srcu nikdar več ne mine.
Ker sanje,ki sva skupaj z vetrom jih lovila, so v se mraku zvezd spet svojo pot ubrale ne da bi se mej razuma zbale. Dokler živela bode misel nate, ki v meni spet v pomlad prebujaš, bom plela vrt dišečih sanj le zate In šepetala : ..Kaj vse zamujaš? Pripis: Shakespeare ,hvala! Komentiraj pesem na forumu. (7 komentarjev) |