|
Od camille
|
|
izgovorila bi tvoje ime!:
ustnice mi otečejo in sem
cvileča agonija kosa, padlega iz
gnezda. ne maraš žensk z
zabuhlimi obrazi; sam si
preobilje grešnih tišin in me
naj te odnašamo v svoja čustva
s konice jezika, ki ga ob
idiličnih lunah ovijaš okrog svojega, se prepuščaš toku mojega nemira v poželenju,
mokriš poljube žilavih dojk
srčevega nezavetja in se izogibaš
globokim kostanjem – pokrivam jih
prav zaradi tega.
in sem čiv čiv čiv
majavih se tal.
ko prideš, me teptaš?
ko prideš, me odneseš zavito v brisačo, toplo od spogledov in milostne reke. Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev) |
