Zazrem se v daljavo,prepustim se občutkom in glej,moje misli mi same zbeže, gredo v preteklost,zavrtijo mi film, pritegne me, pa saj glavni igralec sem jaz in ti in ti in ti…
Bilo je nekoč, zgodba o mladih ljudeh, takšna kot danes, saj vse se ponavlja v sadovih naših teles…. Spremenilo se ni nič, pa kaj če trideset let več nosi moj križ, srce nam bije z enakim utripom, misli hitijo še z istim zamikom, čutimo življenje, ljubezen in moč, to je tisto, kar vsem nam je v pomoč. Lepo je biti v družbi kot nekoč, obujajmo spomine na vso moč, zabavajmo se, uživajmo, razmišljajmo o tem kaj je bilo in kaj še bo… Obrazi so lepi, pa kaj če so z gubami prežeti, To je tisto ta pravo, ki da nam občutek žareč, notranjo moč in odsev lepote bleščeč! Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev) |