Zazrem se v daljavo,prepustim se občutkom
in glej,moje misli mi same zbeže,
gredo v preteklost,zavrtijo mi film,
pritegne me, pa saj glavni igralec sem jaz
in ti in ti in ti…

Bilo je nekoč, zgodba o mladih ljudeh,
takšna kot danes, saj vse se ponavlja
v sadovih naših teles….

Spremenilo se ni nič,
pa kaj če trideset let več nosi moj križ,
srce nam bije z enakim utripom,
misli hitijo še z istim zamikom,
čutimo življenje, ljubezen in moč,
to je tisto, kar vsem nam je v pomoč.

Lepo je biti v družbi kot nekoč,
obujajmo spomine na vso moč,
zabavajmo se, uživajmo,
razmišljajmo o tem kaj je bilo in kaj še bo…

Obrazi so lepi, pa kaj če so z gubami prežeti,
To je tisto ta pravo, ki da nam občutek žareč,
notranjo moč in odsev lepote bleščeč!

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---