Od V GLOBINAH SRCA
|
Se spuščam z vetrom, ki ga daljna moč v naročje mi prinaša, po poti s kamenjem posuti. Lahkotnost bivanja in sonce, ki ga od nekdaj nosim v sebi.
Odpre pogled se na vinograd, ki vpet je pod nebo. Čeprav v spanje prikovan slika nežen dotik, sladkost pričakovanja, misli in besede, ki si jih zame v pesmi zlival. Tako kot v tej rastlini žlahtni se skriva v meni moč čarobna. Omamlja me bližina tvoja. Čeprav me režeš v biti, me vedno znova zveže ob stebre tvoje topline, da se ne zlomim v jutru sivega vsakdana. Ob tebi sem...Zorim. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev)
|