hodim po ulici tema je nobena svetilka ne sveti objet parcek na klopi v parku
sprasujem se si to ti? si nasel svojo sreco? je ne bos izpustil iz rok? solze mi tecejo po licih cas se je ustavil a vendar tavam zgubljena v teme tisini use se odvija v pocasnem posnetku zaprem oci in poslusam valove butajo ob skale na katerih sva stala se letos to poletje niso se zlomile zakaj sva se midva? ko te najdem tebe ki si pravi te stisnem k sebi mocno te ne spustim zadrzujem dih da se ne bi zbudila zacutila da spet sem se sama zbudila brez ljubljenega tebe ob sebi ki si odsel brez pozdrava sredi noci z napol praznim kovckom in kljuci v roki z razpeto srajco skustranimi lasmi s strahom a odlocnostjo v oceh kam si odsel? se zbujas srecen ob drugi poslusas otroski smeh zvok risank iz dnevne sobe vonj kuhanega kosila omamo pomladi v svoji beli hisi z novih avtom zavezano kravato vozis previdno in pocasi ker imas dovolj casa da prides pravocasno v sluzbo? jaz pa se vedno tavam iscem tebe iscem tebe v sebi te poskusam izruvati iz svojega srca a ne morem razum mi pravi drugace kot srce bodi bodi tam srecen ne oziraj se nazaj name na rusevine ki so ostale za 'nama' na svojo nekdanjo ljubezen ki si ji govoril da bi zanjo naredil vse bodi bodi tam a prosim ne pozabi name
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |