V pustem skalovju
v visokem gorovju
v koči leseni mlad fantič živi
zaljubljen je v sonce
v zvezdne miline
zaljubljen še bo...

Pod zvezdno svetlobo
čutim le tesnobo
in edini spomin, ki bolečino blaži,
pa globoko v duši tiho leži.

Ko pogledam to senco,
ko gledam vse te dlake,
ki poraščajo mi telo,
opazim brazdaste odtise
preteklega leta ...

Cvet s svojo korenino
se rojeva z letnim časom
v drugem pred očmi umira,
da bi zopet vnovič izrasel.

S takšnim ...

V knjižnici dvoje avtorjev,
ki se v življenju nikoli nista marala,
zdaj živita, (vsak v svoji knjigi),
tesno...

Pot.................

..........

.......

...

Gledam v ogledalo.
Gola glava in
obraz kosmat.
Ti si prelepa.

Ti si sonce.
Ti si luna.
Ti si rož...

Kaj naj pišem na ta beli papir,
kaj, da potlačim v duši ves ta nemir?
Ne vem je odgovor, ki ga slišati ne želim,
ne vem, kii vse pre...

Črn tulipan se je zaobljubil bleščečemu vetru...
Črn tulipan je iz jezerskih meglic spletel še zadnje puhaste oblačke...
Črn tulipan je...

Zdaj, ko vse vem,
napišem.
Tega, kar je in je bilo,
nikoli ne izbrišem.

Zdaj, ko sva spet tu,
kjer sva ...