| Napisal/a aude, v sobota, 09. apr. 05 |
| Ocena urednika: |
 |
| Ocena uporabnikov: |
 (0 glas) |
|
vsako kapljo, ki krvi mi srčne žile,
slast želja po tvoji sreči,
ki pretaka skozi moje žile vročo kri,
in da je vesolje krivo za te zvezde,
ki odhajajo v polnočni žejni mrak,
žejen lepote in živali v tebi,
ki je tako vsak v sebi,
odlepi pravljico in da volku mavrico,
saj po dežju sonce in še vmes,
odplesal vrag je zadnji ples,
škrat pa druge misli nosi,
ker so srnjaki itak bosi. na dan zbistri se potok žuboreč,
od želje v sebi ves goreč,
prihaja z mislimi pobit,
saj drevesa več ne cvetijo,
zelene trave so prekrite,
s sivo barvo naše ceste,
tebe čaka, da živi, ni te,
obleka je prekrila dušo,
in skrila je ljubezen tvojo,
s tem je spremenila mojo,
in če bi žarek dajal moč,
bi se prevesila v najno noč.
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje.
Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0) 
|
|
