Napisal/a emily, v torek, 12. apr. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Moje dlani so ostale samo senca tvojega nenadnega dotika Skrivava se pred soncem v luskah bolečih savan
Na jesen bova poletela v perju lastovk med cvetlične prince veke juter in krike noči V volno zavite besede bodo ostale na tvojem vratu ker te ne znam zaznamovat drugače kot z ožigi oči in poljubi med lažnive trepalnice Samo solze sanj in prbliski prebujenja tanka vez med mojim jutri in tvojim včeraj in vsem kar naj bi bilo zdaj pa je v tem trenutku že minilo Razvaline pa osatnejo pol v meni polovica izgubljena oblakih tvojih las
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|