Nočem več.
Sanj in kratkih dotikov. Puhlih spominov in čakanja pod oknom.
Ljubkih nasmehov in tresočih rok. Dolgih sprehodov in mandarinov s peški. Nabranih kril in napačnih besed. Lomljivih barvic in premočene kože. Preveč ljubosumja in naveličanih pogledov. Kričanja in reflektorjev naperjenih v obraz. Vse skupaj je le limonada brez sladkorja. Njegov obraz in zadušljiv vonj njegove kože so le kičasti spomini, ki jih premetavam s police na polico in si jih ne upam vreči stran. Nočem previsokih pet, ker se mi zatika v jok. Izbiram napačne besede in jih pomensko paraliziram. Nočem postati JAZ in nočem biti karnekdo. S kredo drsam po kozarcu, da si grem lažje na živce, ko opazujem ostale, ki se objemajo. Hočem več! Zato si želim, da se konča.
Komentiraj pesem na forumu. (3 komentarjev)
|