Spoštovani

Spletna stran uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, zbiranja statistik, deljenja vsebin na socialnih omrežjih in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Z obiskom in uporabo spletne strani soglašate s piškotki.

Več o piškotkih

 
Naslovnica (izbor) arrow Posamezne pesmi arrow Po avtorjih arrow Zelenim

Zelenim Natisni Priporoči prijatelju
Od Amadeus   

Ne znam opisati barve, ki vabljivo žari pred menoj.
Sedim tam na sredini zelenice. Novorojene zelene barve.
V objemu rumenih cvetov. To je sončevo polje.  Gotovo.
Sezujem si grde in prestare čevlje. In svoj prehojeni pečat.

Vem, lahko bi si kupila nove. To bi vsak rekel.
Ampak, saj sem še vedno obuta. Sedaj bosa.
Zelenica in jaz. Poleg mene zgodovina. Moja.

Počutim se sama, torej verjetno to tudi sem. Sama.
Si rečem. Na sredini zelenice. Se osvobajam.
Kaj mi bo obleka. Drevo za mano je golo. Pa že dolgo živi!
Iz sebe odženem sleherno blago. Ki ni del mene. Tujčevo.
Dišim. Dišim po koži. Kot trava po zelenkosti. Po njej.
Vsaj tako se mi zdi. Jaz. Zelenica. In tujci. Poleg mene.

Trava me objema in me žametno ozelenjuje.
Boža me, ko v njej ležim le z lastnim telesom.
Brez tujcev. Brez umetnih vlaken. Jaz in zelenica.
Hladno me segreva in me obnoruje. Stran!
Vsi vi okoli mene v betonskih stolpih!
Jaz in zelenica. Tiste barve, ki ne obstaja.

Komentiraj pesem na forumu.
(3 komentarjev)





Digg!Reddit!Del.icio.us!Technorati!
 
< Prejšnja   Naslednja >




Wanna know something Joomla?
Hit the Joogpot! http://joogpot.eu

The LanternFish, alternative JoomFish support and bugfixed distribution
http://joogpot.eu/lanternfish


Zadnji komentarji

Uporabniški menu





Pozabljeno geslo

Naključne poezije

Vse pesmi trenutnega avtorja

O portalu >> Oglaševanje >> Povezave >> Pišite nam >> Kazalo