Moč silna ne pojenja
ko hladna senca lega name,
mi kljuva v kri,s spomini prepojeno
in sika vame,da vse izgubljeno.

Moč silna ne pojenja,ko s cest,
ki naj bi jih hodila,zavijem v
tihi log,cvetoče mavrične topline,
kjer dvomov sled izpuhti.
Ko zavem se,da to
kar bilo je,v mojem srcu
nikdar več ne mine.

Ko potopim se,globoko
v studenec,v izvir moje biti
vem ,da vredno je
v noči strasti,
ki brezmejno sije,
s tabo se v morje zliti.
Moč silna ne pojenja.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---