Kaj naj pišem na ta beli papir, kaj, da potlačim v duši ves ta nemir? Ne vem je odgovor, ki ga slišati ne želim, ne vem, kii vse preveč se ga bojim. Zakaj imamo ta bedna obdobja, ko v duši naš tišči, obdobja, ko duša vse preveč boli,
Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev)obdobja, ko ni izhoda, ni rešitve, mar res ostanejo nam samo še britve?! Ne, folk, ne smemo razmišljat tko, če že, kaj se pol z nam zgodilo bo? Naravne katastrofe ne rabmo mi, ker itak pobil se bomo sami. Praviš, da ni res? Kokrat bereš po dnevnem časopisju, da je bila krivica prizadejana, da je usodna spet bla rana? Da je 200 mrtvih zarad samomorilskega napada, da spet grozijo s pismi vraničnega prisada? Da družbo vrgl zarad hitrosti je iz ovinka, da jih rešit ni mogla niti varnostna ograda? Kokrat, da tip je svojo žensko ustrelu, kokrat, da tm en je mladoletnco u prostitucijo zapelu? Pa da je ženska pobila otroke zarad poporodne depresije, da zdaj za njihove bližnje sonce več ne sije? Da se je punca vrgla pod vlak, res, tega ne zmore vsak... Zmore sam resnično odločen, da zanj lajf je zaključen... Da ženska je vdova postala, da ji hčerka je brez prjatlce ostala, k si je prevelko dozo v žile al pa metek v glavo poslala? PREVEČKRAT! Prevečkrat slišmo take stvari, take, da srce zaskeli, zaskeli od silne bolečine, ki zlepa ne mine. Ampak, ja, tko je to. Mogoče mislš, da to ni tvoja stvar, tvoj problem, ampak verjem men, jz vem... Mislš, da se teb to ne more zgodit? Mislš, da ne moreš nobenga zgubit? Daj, premisl dvakrat predn rečeš, včasih se zna zgodit, da se zarečeš. Daj, poglej na prjatle, družino, uživaj z njimi vsak dan, mej se fino, na žalost se lahko zgodi, da jutri ne boš mogel več uživat z njimi ti. Tega nobenmu ne prvošćm, še manj želim, ampak moram, da te posvarim. Folk, ne delat tega frendom, ne delat tega men ... ker duša preveč boli.Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |