V nebo vpijoč
nasmeh sivega vsakdana,
brezsledje praznih besed,
ko se v hladu mesta znajdem.

Iščem sledi v produ prebujenja,
ki tok deroči jih zaliva.
Mar upanje s seboj vzame?
Uklenjena v spoznanje,
da smeh varljive note ubira,
ko misel nate,tako še živa
me v tvojo reko zliva.

Večno na poti,s teboj v srcu,
toplina polnih besed
ki živo slikajo spomine.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---