Osamljen oblak drsi čez rumenkasto nebo,
ustavi se tik nad obzorjem in se mi smehlja,
z zanimanjem bere misli tujca v ogledalu,
pomladanski veter boža modrikaste travnike.

Meglice se tiho zbirajo nad gozdovi,
osamljen oblak drsi čez rumenkasto nebo,
pomladanski veter boža modrikaste travnike,
ki žarijo v bledem marčevskem soncu.

Podplati udarjajo po prašnem kolovozu,
meglice se tiho zbirajo nad gozdovi,
ki žarijo v bledem marčevskem soncu,
žile štejejo utripe bolehnega srca.

Misli brodijo po kalnih močvirjih,
podplati udarjajo po prašnem kolovozu,
žile štejejo utripe bolehnega srca,
oči vprašujoče pogledujejo nazaj.

Zemlja počasi požira moj oblak,
misli brodijo po kalnih močvirjih,
oči vprašujoče pogledujejo nazaj,
berejo misli tujca v ogledalu.

Komentiraj pesem na forumu.
(5 komentarjev)

---