Napisal/a exadus, v nedelja, 24. apr. 05 |
Ocena urednika: |
|
Ocena uporabnikov: |
(0 glas) |
|
Tih samoten je večer okrog vršacov piha sapa v dolini blažen mir v gozdu sova brani svoj revir.
V daljavi grozen krik klic smrti ali zver sopenje, kriki in nemir mogočen strah. Vsi v vasi so se prebudili v omare po puške so stopili otroke po postelje poskrili in ženskam kave naročili. Hitro župnik je udaril da donelo je v tiho noč moške je prevzelo in puške so v pomoč vzeli. Vsi zaspani vsi pijani ker na veselici bili so zbrani in zdaj pijani so divjali po poti v gozd. Iskati zver iskati tisto norost, ki kriči in straši nedolžne ljudi. Niso vedli kaj bi storili takoj ubili ali odkrili in se potem veselili. Veselje prekrižal je mir mrtvo telo na cesti leži krvave sledi nekje v blatu trpi. Pogled iz nemirnih oči strmeče prekoljejo vse ki sopeče se vrtinčijo okoli mrtve groze. Zgodil se hud je umor nenadna smrt pravi pokol ali bil je človek če je bil je bil nor. Vsi so crkovino šteli kje se skriva še kak kos roke njene ali dlani prelepe. Vsi poznali smo žensko ubito njeno neomajno lepoto kožo umito. Ni ga na vasi bilo da nebi sanjal kako bi slačil njene obleke poljubljal roko. Možje med sabo se pogledajo vsi vedo da nekdo med njimi storil je to. Vsi med sabo zdaj dogovor sklenejo na mrtve očace si prisežejo.. Nikoli naj tej vasi ne slišijo in naj ne sanjajo njeno telo. Zdaj leta so minila od tedaj ko ta tragedija se je zgodila. Zdaj se mrtva duša je vrnila da vse bo moške ugobnila. Sredi belega dne jih od tod na oni svet pospremila. Vik in krik v zraku zadušljiva plesen strupene gobe mrtvaške srage. Kosa smrti seka bele noge vseh sanjačev tiste ženske. Strah je strup ki reže v kosti na dan je prišla resnica smrdljiva prašna cena tistega ki ubil je človeka. Tresoče roke v cerkev je prinesel na tiho s tresočim glasom mi je rekel jaz sem bil jaz sem bil njo ubil. Vrnil se je spet ker ni povedal vseh besed prej zbežal je in se skril ni upal priznati da on je bil. Res nikoli se ta zgodba ne bo izvedla skrivnosti nikoli ni izdal jo zaprl je v božji hram.
Adav vexio Smeh velike bilke trave smeh čebel in ptičkov, ki smejijo se prijeten vonj teh stvari me vrača spet nazaj v moj raj na deželo na drugo stran sveta Bom videl če se spet bom vrnil, ker tu me spet ljubezen živi
Samo registrirani uporabniki lahko pišejo komentarje. Prosimo, prijavite se ali registrirajte.
|
|
Komentarji uporabnikov (0)
|
|