Od brdavs
|
Sploh veš, kakšen je občutek, ko v trepetajoči sopari sestradan čepiš v ožgani travi? Kako zbran je pogled, ko najdeš najmanjšo gazelo, katere nežno meso še ni hitro? Sploh veš, kako mogočen je trenutek, ko skočiš in se kakih dvesto ali tristo gazel divje razprši v en sam kaos rešitve?
Sploh veš, kako je zasaditi kremplje v trzajoče meso malega otroka? Veš, kakšen je občutek, ko goltaš drob žrtve, ki še diha? Tanki curki krvi ščegetajo tvoje nosnice in polomljene nožice brez moči praskajo in bežijo tudi po tem, ko si se prigrizel do srca? Kako pokajo rebrca in kako negodna pljuča še zadnjič izdihnejo krvavo peno? Veš kakšen okus ima na pol prebavljena trava, ko z ostrimi zobmi predreš nežno črevo? In kakšen užitek je obležati sit ob oglodani hrbtenici?
Lahko me ubiješ, vonja po krvi ne morem pozabiti. Komentiraj pesem na forumu. (6 komentarjev)
|