Sploh veš, kakšen je občutek,
ko v trepetajoči sopari sestradan
čepiš v ožgani travi?
Kako zbran je pogled,
ko najdeš najmanjšo gazelo,
katere nežno meso še ni hitro?
Sploh veš, kako mogočen je trenutek,
ko skočiš in se kakih dvesto
ali tristo gazel divje razprši
v en sam kaos rešitve?

Sploh veš, kako je zasaditi
kremplje v trzajoče meso
malega otroka?
Veš, kakšen je občutek, ko goltaš
drob žrtve, ki še diha?
Tanki curki krvi ščegetajo
tvoje nosnice in polomljene
nožice brez moči praskajo
in bežijo tudi po tem,
ko si se prigrizel do srca?
Kako pokajo rebrca in
kako negodna pljuča še zadnjič
izdihnejo krvavo peno?
Veš kakšen okus ima
na pol prebavljena trava,
ko z ostrimi zobmi
predreš nežno črevo?
In kakšen užitek je
obležati sit
ob oglodani hrbtenici?

Lahko me ubiješ,
vonja po krvi ne morem pozabiti.

Komentiraj pesem na forumu.
(6 komentarjev)

---