...

Sem v zimi
sedela
na napačni
strani sveta,
bila je
res bela
pa še siva
meni
...

Prebolelo si, ko je zaplesal z njo
na prvem šolskem plesu,
prebolelo si vse streznitve mladostnih sanjarij,
prebolelo neskončno lju...

Mrakobnost nedeljskega popoldneva.
Krik notranjega nemira
pričakuje mehkobo miru, tolažbo tišine...
Počasi jesti, poč...

Odšli so stihi
in ljudje z njimi
odšla so srca;
ogenj le pozimi.

Šele zdaj vidim, katero okno je bilo tvoje. Žal mi je, da nikoli prej že nisem pogledala skozenj... ...Takrat, ko je še bilo za njim življenje. Nam...

Vojna se nas še ni dotaknila,
vojna še ni pozlatila naših src
s hladnimi kroglami

brutalne ljubezni, čutim

Doroteja sanja
rimske vozove,
srebrni prah.
Sanja belega samoroga.
Njega na njem.

Človek sem,
prav tak kot ti.
In isto kot tvoje
želi srce si moje.

Izsek v času,
a ta je bil moj.
Vsaj tista polovica.

Napake, banalnost,
dnevi, ki grejo kar tja n...