V krasne cunje se oblačiš, svežega želiš perila, da bi plamen moje biti s praznim kičem zaslepila.
Ritka giblje se v ritmu, ki vzburja mi hormone, kot izganjal bi iz kletke divje zemeljske demone. Kaj si drznil bom ljubiti; trajne sreče prispodóbo ali le minljivi videz z energijo trdno, gróbo? Graciozne se poteze hitro v stare spremenijo, a kot večno bi živele, srčne brazde naselijo. Trga toplo se meso, živci gnijejo telesa, ko bolestno te osvajam kot nedolžni princ nebesa. Vroče tudi ti želiš si potešiti strune vlažne, ubežati mrkim mislim, ki naznanjajo sovražne: "Ko v starost se ogrneš, te pohota bo minila, bo le kup o tebi pričal iz kosti in pa gomila." Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |