Prostrana praznina (ali Klanje srca) |
|
|
Od ReNata
|
Moje srce sta dve polovici razklani, sta dve gmoti okrvavljeni in razbrzdani, saj pustil si me samo v tej črni sobani, pustil me samo v praznini prostrani.
A res nisi pomislil na vse bolečine, ki jih prinesel vihar je s tvojim dejanjem? Zakaj mi nisi prizanesel z masakrom, s tem klanjem, kaj res si mislil, da bolečina sama po sebi kar mine? Zdaj sama sedim v kotu, med pajki edino oni mi delajo družbo... in krajšajo čas in tvoj duh lebdi nekje tukaj nad mano - si tudi ti postal eden izmed nas? Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |