Smrt njim, ki ponosni stojijo na gomilah trupel naših sanj.
Smrt njim, katerih pogledi počivajo na mestu v dolini;
upirajo svoje oči v stvari, ki se jih ne tičejo.
V vsako ulico.
V vsak drevored,
kjer se med divjimi kostanji vrtinči vonj izpraznjenih življenj.

Kalna mlaka ob cesti.
Moje življenje v blatu;
moje življenje v blatni mlaki ob cesti.
Odseva modrino predmestnega neba;
odseva to kar naj bi postal.

V hribe!
Vsi v hribe!
Strmoglavimo jih!
Utopimo jih v zarji krvavečega sonca.

Pijmo!
Pijmo kri iz oceana sanj;
viharji divjajo po površju a na dnu je mirno.
Večen, blažen mir upora.
Zravnajte jih z zemljo;
neskončna ravnina.

Komentiraj pesem na forumu.
(0 komentarjev)

---