Od Yggradsil
|
Smrt njim, ki ponosni stojijo na gomilah trupel naših sanj. Smrt njim, katerih pogledi počivajo na mestu v dolini; upirajo svoje oči v stvari, ki se jih ne tičejo. V vsako ulico. V vsak drevored, kjer se med divjimi kostanji vrtinči vonj izpraznjenih življenj.
Kalna mlaka ob cesti. Moje življenje v blatu; moje življenje v blatni mlaki ob cesti. Odseva modrino predmestnega neba; odseva to kar naj bi postal. V hribe! Vsi v hribe! Strmoglavimo jih! Utopimo jih v zarji krvavečega sonca. Pijmo! Pijmo kri iz oceana sanj; viharji divjajo po površju a na dnu je mirno. Večen, blažen mir upora. Zravnajte jih z zemljo; neskončna ravnina. Komentiraj pesem na forumu. (0 komentarjev) |