|
Ajda:
Kot ptič Feniks vstal si iz pepela,
ves čudovit in prerojen.
Razvnel si strast , ki v meni spala je,
mi željo po ljubezni prebudil,
se v misli moje naselil.
Feniks:
Se dvigal iz pepela bi visoko,
Da mogel užiti strast bi to globoko.
Da mogel bi ljubezen to buditi
Se v mislih tvojih za vedno naseliti.
Ajda:
Prišel si,
razburkal mi strasti.
Vnesel v dušo si nemir,
iskrice zanetil,
misli zaposlil,
hrepenenje po tebi mi pustil.
Feniks:
Mi želja je
Da dušo tvojo mogel bi umiriti,
Z ljubeznijo te tvoje iskrice gasiti
Strasti razburkane in misli tvoje
Rad čutil in užil bi na telesu svojem.
Ajda:
Želim te doživeti, občutiti,
se v objemih tvojih in poljubih prebuditi.
Feniks:
Poljube strastne bi menjaval s tabo,
V objemih čustva svoja bi razdajal.
Ajda:
Se motim, če zaželim si te,
občutja svoja izpovem,
srce izdam,
pokažem svoj nemir.
Feniks:
Ne želim, da občutke v sebi bi držala,
Srce zapirala
Mi čustev ne izdala.
Ajda:
Spalo v meni čustvo je nemirno,
zgodil si se, mi čustvo prebudil.
Želim si te, ne zavrzi me.
Želje moje po tebi ne odmisli še.
Sprašujem se,
sem nemir v v tebi povzročila
pozornost tvojo nase usmerila.
Feniks:
Sprašuješ se,
Kako si me prevzela ?
Nemir in strastno trepetanje,
Duša moja več ne najde mira. Ajda:
Čakam te, si te želim,
čutim te, po tebi hrepenim.
Feniks:
O, da mogel bi čutiti
tvoje hrepenenje,
Izpolnil bi vse skrite želje.
Ajda:
Dotiki tvoji,
nežnost,strast.
Je to le moja iluzija,
nečesa nedopustna fantazija ,
kar lahko bi se zgodilo,
mi željo po tebi ugasnilo?
Feniks:
Naj vse to ne bo le iluzija,
Vse to ne sme ostati fantazija.
Z dotiki nežnimi Bi te razvajal,
Strast svojo nezadržno ti razdajal.
Ajda:
Si ti le sanje,
želja po ljubezni,
moje hrepenenje?
Bojim se,
da sled tega ne bi ostala,
le neizpolnjene želje.
Feniks:
Bolelo bi, skelelo dušo
Če vse ostalo bi le sanje,
Če moral ubiti bi željo po ljubezni
In srce svoje v kamen spet zapreti.
Ajda:
Ne odidi, dopusti, da si te želim.
Pusti čustvom prosto pot.
Ponesla naju bi v resničnost.
Ne bile bi samo sanje.
Feniks:
Kako lahko bi to dopustil?
Kako ubil bi željo tvojo,
Če prepleta se z mojo?
O, da vse to ne bile bi samo sanje,
tudi v resničnosti bi prisegel nanje.
Ajda:
Želim si to,
po tebi hrepenim,
ne pusti,
da postal boš moj spomin.
Feniks:
So te želje tvoje res kar hoče duša ?
Je hrepenenje res odmev srca ?
A'l v svetu čudnem,
Ko virtualno pletejo se misli naše
z mano se samo igraš?
|
