Ajda: Kot ptič Feniks vstal si iz pepela, ves čudovit in prerojen. Razvnel si strast , ki v meni spala je, mi željo po ljubezni prebudil, se v misli moje naselil.
Feniks: Se dvigal iz pepela bi visoko, Da mogel užiti strast bi to globoko. Da mogel bi ljubezen to buditi Se v mislih tvojih za vedno naseliti.
Ajda: Prišel si, razburkal mi strasti. Vnesel v dušo si nemir, iskrice zanetil, misli zaposlil, hrepenenje po tebi mi pustil.
Feniks: Mi želja je Da dušo tvojo mogel bi umiriti, Z ljubeznijo te tvoje iskrice gasiti Strasti razburkane in misli tvoje Rad čutil in užil bi na telesu svojem. Ajda: Želim te doživeti, občutiti, se v objemih tvojih in poljubih prebuditi.
Feniks: Poljube strastne bi menjaval s tabo, V objemih čustva svoja bi razdajal.
Ajda: Se motim, če zaželim si te, občutja svoja izpovem, srce izdam, pokažem svoj nemir.
Feniks: Ne želim, da občutke v sebi bi držala, Srce zapirala Mi čustev ne izdala. Ajda: Spalo v meni čustvo je nemirno, zgodil si se, mi čustvo prebudil. Želim si te, ne zavrzi me. Želje moje po tebi ne odmisli še. Sprašujem se, sem nemir v v tebi povzročila pozornost tvojo nase usmerila.
Feniks: Sprašuješ se, Kako si me prevzela ? Nemir in strastno trepetanje, Duša moja več ne najde mira. Ajda: Čakam te, si te želim, čutim te, po tebi hrepenim.
Feniks: O, da mogel bi čutiti tvoje hrepenenje, Izpolnil bi vse skrite želje.
Ajda: Dotiki tvoji, nežnost,strast. Je to le moja iluzija, nečesa nedopustna fantazija , kar lahko bi se zgodilo, mi željo po tebi ugasnilo?
Feniks: Naj vse to ne bo le iluzija, Vse to ne sme ostati fantazija. Z dotiki nežnimi Bi te razvajal, Strast svojo nezadržno ti razdajal.
Ajda: Si ti le sanje, želja po ljubezni, moje hrepenenje? Bojim se, da sled tega ne bi ostala, le neizpolnjene želje.
Feniks: Bolelo bi, skelelo dušo Če vse ostalo bi le sanje, Če moral ubiti bi željo po ljubezni In srce svoje v kamen spet zapreti.
Ajda: Ne odidi, dopusti, da si te želim. Pusti čustvom prosto pot. Ponesla naju bi v resničnost. Ne bile bi samo sanje.
Feniks: Kako lahko bi to dopustil? Kako ubil bi željo tvojo, Če prepleta se z mojo? O, da vse to ne bile bi samo sanje, tudi v resničnosti bi prisegel nanje.
Ajda: Želim si to, po tebi hrepenim, ne pusti, da postal boš moj spomin.
Feniks: So te želje tvoje res kar hoče duša ? Je hrepenenje res odmev srca ? A'l v svetu čudnem, Ko virtualno pletejo se misli naše z mano se samo igraš?
|